Ljubljana (MOREL)- Poslanec evropskega parlamenta iz skupine Naprednega zavezništva Socialistov in Demokratov (S&D) Matjaža Nemca je v Ljubljani organiziral pogovorno omizje z gosti o konfliktu na Bližnjem vzhodu. Gostje za omizjem so bili ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, novinarka in pravnica Kristina Božič, predstojnica katedre za mednarodno pravo ljubljanske pravne fakultete Vasilka Sancin in predavatelj na Fakulteti za management Univerze na Primorskem in strokovnjak za Bližnji vzhod Primož Šterbenc.

Ljubljana (MOREL)- Predavatelj na Fakulteti za management Univerze na Primorskem in strokovnjak za Bližnji vzhod dr. Primož Šterbenc je orisal smernice zgodovinskega dogajanja glede konflikta na Bližnjem vzhodu. Po njegovem mnenju poskuša Izrael nevtralizirati vse države tega območja ter jih “razbiti po religijski in etnični črti”. Dejanja aktualne izraelske vlade, je po njegovih besedah treba razumeti tudi v kontekstu sionizma, del katerega je, kot je navedel misel vidnega izraelskega zgodovinarja, zavajanje. “Zavajanje je del izraelske politike, cilj pa osvajanje zemlje, vode in hegemonija na Bližnjem vzhodu,” je bil kritičen Šterbenc. Šterbenc je nadalje poudaril, da je Iran še “edina velesila, ki ga mora Izrael nevtralizirati, zato se slednji poslužuje demonizacije Irana”. Opomnil je na sistematično slabitev Palestincev v preteklosti. “Ko naj bi prihajal mir, tudi za čas sporazuma iz Osla, so Palestinci izgubili največ, da bi lahko prišli do svoje države,” je spomnil Šterbenc, ki je sicer glede napovedi o možnosti dveh držav izrazil precejšnji pesimizem. S vpogledom v širši kontekst dogajanja, se po njegovi oceni kaže možnost trajne krize, kar potrjuje tudi diskurz skrajnih desnih strank zahodnih držav. "Ta ni več antisemitski, temveč antimuslimanski,” je zaključil Šterbenc. 

Ljubljana (MOREL)- Pogovorno omizje o konfliktu na Bližnjem vzhodu je organiziral poslanec evropskega parlamenta iz skupine Naprednega zavezništva Socialistov in Demokratov (S&D) Matjaž Nemec. Njegovi gostje so bil ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, novinarka in pravnica Kristina Božič, predstojnica katedre za mednarodno pravo ljubljanske pravne fakultete Vasilka Sancin in predavatelj na Fakulteti za management Univerze na Primorskem in strokovnjak za Bližnji vzhod Primož Šterbenc. Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je izpostavila kompleksnost situacije, ne samo v oziru dogajanja v Gazi, temveč na vsem območju Bližnjega vzhoda ter po svetu, kjer poteka 55 oboroženih konfliktov. “Svet je močno razdeljen. V Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov (OZN), ki naj bi bil varuh mednarodnega prava, imamo državo, ki mednarodno pravo evidentno krši. Govorimo o Rusiji in njeni agresiji na Ukrajino,” je opisala stanje v OZN, kjer se, kot je povedala, nadaljuje z zavezništvi med državami glede na njihove posamične interese. Kot je nadalje poudarila Fajon, je vloga Slovenije v oziru predsedovanja Varnostnemu svetu in njenega konsistentnega zagovora mednarodnega prava ter človekovih pravic zelo zaznavna in cenjena. “Naša majhnost je naša moč pri premoščanju razlik. Vztrajali smo in bomo, da morajo politične rešitve in dialog zamenjati orožje,” je bila jasna. Kritično je opomnila, da zagon za priznanje Palestine po evropskih volitvah na ravni EU pojenja, po njenih besedah danes le štiri države “ta voz vlečejo naprej”. 

Ljubljana (MOREL). Na zadnji septemberski seji ljubljanskega mestnega sveta je večina svetnikov zavrnila pobudo za referendum, ki so jo vložili svetnica Vesne – zelene stranke Jasminka Dedić, samostojna svetnica Tina Bregant in svetnik Piratov Jasmin Feratović. Glede na to, da civilni pobudi za razpis naknadnega referenduma najverjetneje ne bo uspelo zbrati dovolj podpisov, kaže, da referenduma v prestolnici ne bo. Poleg trojice svetnikov se je letos poleti za razpis naknadnega referenduma v povezavi s krajinskim parkom angažirala tudi civilna pobuda, pri kateri sta bila prvopodpisana Arne Vehovar in Sašo Đorđević. Civilna sfera ima do 6. oktobra do polnoči čas, da zbere zadostno število podpisov. Zbrati bi morali več kot 11.000 podpisov občanov, a naj bi doslej zbrali le okoli 1000.